»Razložite mojemu sinu, da nisem njegova mati.«

»To sem želela narediti kot darilo matere sinu.«

»Malo sem pod stresom, ker sem zaprt.«

»Za prihodnjo Matico sem napisal daljši roman Na klancu. To je spomenik moji materi – in takega spomenika še ni imela kmalu človeška mati. Postavil sem ga z veliko ljubeznijo.«

»Že več kot štiri mesece je vse zaprto, gostinci so obupani, ljudje so živčni, nervozni – potrebujemo druženje.«

»Želel bi vam dati nasvet, da ne bi še naprej izgubljali svojih življenj. Odidite z naše zemlje. Rad bi nagovoril tudi matere, ki čakajo v Rusiji na svoje sinove. Tukaj njihove sinove čaka gotova smrt, zato želim, da gredo čim prej domov.«

»Sem mati samohranilka in doma imam še mlajšo hčerko, zato nisem imela možnosti ostati s sinom v bolnišnici teden dni.«

»Ves čas je zaprt notri.«

»kot predsednik ne bom komentiral zveznih kazenskih pregonov, vendar pa kot oče lahko povem, da imam sina neizmerno rad, mu zaupam in ga spoštujem.«